Zaupaj v male korake in ne prehitevaj.

Čaj

Neizmerno uživam, ko zjutraj sama sedim v kavarni, ter si privoščim skodelico (kave) čaja (Po ta novem pijem čaj). Za čudoma me prav vrvež mesta pomiri, ko sem na trnih. Rada se pogreznem v oblazinjen stol, preberem kakšno modno revijo in opazujem mimoidoče ljudi. Prav nič meni podobno, če bi me poznali nekaj let nazaj.Vedno mi je malo hecno kako hitro se nekatere stvari spremenijo. Nič zato, življenje ne tako ali tako začaran vrtiljak in prav zaradi tega se vedno raje peljem na njem.

Ne vem kje bom pristala čet dve leti ali pet, vendar upam, da nekje daleč. Vedno me je strašila ideja o temu, da bo obtičala na enem mestu. Sanjala sem o temu kako bom nekega dne razprla svoja krila in odletela svojim željam naproti, vendar me je strah priklenil na tla kot sidro. Nikoli nisem odplavala z valovi. Ni lahko slediti svojim sanjam in biti pogumen. Vendar moraš poizkusiti. Zase.

Sama sem opravljala nešteto služb zastonj, brez, da bi se mi karkoli obrestovalo. Želela sem si pridobiti vsaj nekaj izkušenj in pohval za svoje delo, a velikokrat nisem dobila niti enega ne drugega. Sem pa se veliko naučila o sebi. Postala sem potrpežljiva. Postala sem bolj drzna. Spoznala sem, da te bodo ljudje vedno zaj*bali, če se ne boš znal postaviti zase. Nekje si je potrebno postaviti meje, tudi če to pomeni, da ti ne bo nihče stal ob strani. Vsak začetek je težek. Nikomur ne uspe kar čez noč, vendar je potrebno narediti prvi korak proti cilju. Ko pogledam nazaj, se vidim vrteti v krogu. Nenehno sem razmišljala o temu kaj narediti iz sebe, kako se česa naučiti, kako razbrati kaj je vesolje pripravilo zame… bla bla bla. Bila sem preveč zaupljiva, lahkoverna in popustljiva. Včasih si želim da bi mlajšo verzijo sebe po glavi mahnila s kettlebellom in ji iz nje izbila nekaj zasanjane naivnosti.

Tukaj je edini preverjen recept: 

Skoči v globoko vodo. Mahaj z vsemi okončinami. Ne potoni. Plavaj stran od morskih psov. Ponovi vajo.

Uspeh je zgrajen iz majhnih korakov in če postaviš trdne temelje, se lahko vzpne nad tabo kot nebotičnik v New Yorku. Morda na začetku rezultati res ne bodo vidni, vendar se bo velika slika pokazala, če stopiš par korakov nazaj in potrpežljivo opazuješ. Vse je odvisno od perspektive. Ko se pogledam v ogledalo, vidim enak odsev vsak dan, vendar je pod oblačili in kožo vsak dan drugačna oseba. Naučila sem se biti bolj zrela. Naučila sem ceniti sebe in svoje delo. Naučila sem se dobro počutiti v svoji koži. Pogumno povem svoje mnenje. Iskreno. Mogoče mi bodo prav zato 10 vrat zaloputnilo v faco. Koga briga. Jaz razmišljam drugače. Ena vrata bodo ostala odprta in oseba za njimi, bo želela slišati kar imam za povedati. Narnija se ne skriva v vsaki omari. Bodite drzne, razmišljajte izven začrtanih mej, verjemite vase in v male korake. Tudi Rim ni bil zgrajen v enem dnevu.

Breathe in, breathe out.

Leave a Reply

Your email address will not be published.